Zakaj merimo družbene učinke in po kateri metodologiji

1. Zakaj merimo družbene učinke

Podnebne spremembe, naraščajoča neenakost in izguba biotske raznovrstnosti silijo organizacije, da gledajo onkraj finančnih rezultatov. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres v zadnjem Poročilu o globalnem trajnostnem razvoju (OZN, 2019) jasno zapiše: svet, ki ga poznamo, in prihodnost, ki si jo želimo, sta ogrožena. Današnji izzivi terjajo takojšne spremembe vedenja posameznikov in delovanja organizacij ter temeljno preoblikovanje razvojnih ciljev.

Merjenje in poročanje nefinančnih rezultatov je tako preraslo iz prostovoljne prakse v zakonsko obvezo večjih in srednje velikih podjetij. K temu so prispevali regulacija, uveljavljanje ESG ciljev (okolje, družba, upravljanje) in zorenje okvirov, kot je evropska direktiva o poročanju o trajnostnem razvoju (CSRD). Družbeni in okoljski odtis je treba meriti tako, da je razumljiv, primerljiv in revidiran.

Socialna podjetja (so.p.) so poseben primer. Njihovo poslanstvo je nefinančno po definiciji. Donatorji, država in javnost od njih pričakujejo, da znajo pokazati družbene učinke svojih aktivnosti – do nedavnega pa v Sloveniji ni bilo enotnega standarda, kako to narediti. Ta standard je IER Model V5.3.

2. IER Model V5.3

Model za merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij je metodologija, ki jo je razvil Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) v Ljubljani. Sestavlja jo pet zaporednih modulov; uporabnik se najprej posveti izhodiščem in predpostavkam, nato načrtu merjenja, samemu merjenju, analizi rezultatov in nazadnje oblikovanju standardiziranega poročila.

Gre za okvir, na katerem temelji institucionalizirana praksa poročanja slovenskih socialnih podjetij, in je bil oktobra 2022 uradno predstavljen kot nacionalna metodologija (Sporočilo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, 24. 10. 2022).

Slovenski pravni in institucionalni okvir, znotraj katerega metodologija deluje:

• Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP) – zakon, ki opredeljuje status so.p., merila za pridobitev statusa in obveznost poročanja o družbenih učinkih. pisrs.si – uradno besedilo ZSocP.
• Direktorat za socialno podjetništvo – nosilec politike socialnega podjetništva v Sloveniji (danes na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, MDDSZ), ki je institucionaliziral uporabo IER metodologije. gov.si – Direktorat za socialno podjetništvo.
• Evidenca socialnih podjetij – uradni AJPES register slovenskih so.p. Uradna IER datoteka na podlagi matične številke samodejno izpiše ime, sedež, šifro SKD, pravnoorganizacijsko obliko in zastopnika iz tega registra. ajpes.si – Evidenca socialnih podjetij.

3. Kako je nastala metodologija

Model je nastal v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta V5-2123 »Izdelava aplikativnega modela za merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij«, ki je bil del Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2021. Projekt sta sofinancirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS, danes ARIS) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT, danes MGTŠ).

Ključni mejniki:

• 2021–2022 – terensko delo, intervjuji in anketa med slovenskimi socialnimi podjetji; analiza mednarodnih metodologij in standardov.
• September 2022 – izid Navodil za uporabo modela za merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij.
• Oktober 2022 – metodologija je uradno predstavljena kot slovenski standard za poročanje o družbenih učinkih socialnih podjetij (sporočilo Ministrstva).
• 2023 – izid celotne monografije v IER-jevi zbirki EkonomIERa, številka 04-2023, ISBN 978-961-6906-74-6, ISSN 2630-2896 (odprt PDF).

Predstavitev projekta z opisom, financerji in objavami je dostopna na strani IER: ier.si / projekti / Izdelava aplikativnega modela ….

4. Avtorji

Metodologijo je oblikovala raziskovalna ekipa IER:

• dr. Matjaž Črnigoj – vodja projekta, prvi avtor
• dr. Renata Slabe Erker
• dr. Kaja Primc
• dr. Nada Stropnik – soavtorica Navodil (2022)

Monografijo iz leta 2023 sta recenzirala dr. Alenka Slavec Gomezel in dr. Peter Stanovnik; urednik zbirke je dr. Damjan Kavaš. Vsi avtorji in recenzenti so povezani z Inštitutom za ekonomska raziskovanja.

Razkritje: ustanovitelj ScAIentist® (Luka Radičević) je raziskovalec na IER, vendar je to orodje samostojen produkt podjetja ScAIentist®. Metodologija IER je javna in prosto uporabna; IER tega orodja ni uradno potrdil in tega ne navajamo kot uradno potrditev.

5. Znanstvene podlage

Model gradi na štirih uveljavljenih metodologijah in standardih, dopolnjuje pa jih z Agendo za trajnostni razvoj OZN (SDG cilji):

1. Teorija sprememb (Theory of Change) – veriga vložki → aktivnosti → pogoji → neposredni rezultati → posredni rezultati → vplivi. Razložena na Center for Theory of Change.
2. Model verige vrednosti učinkov (Impact Value Chain) – ista veriga v terminologiji OECD, izhaja iz publikacije Social Impact Measurement for the Social and Solidarity Economy (OECD, 2021).
3. Okvir celostnega poročanja <IR> – šest kapitalov, ki ga vzdržuje IFRS Foundation. Model uporablja štiri od šestih kapitalov (proizvodni, človeški, intelektualni, finančni), družbeni in naravni kapital pa obravnava kot zunanja cilja merjenja, ne kot kapital organizacije. integratedreporting.ifrs.org.
4. IRIS+ – katalog kazalnikov vpliva, ki ga vzdržuje Global Impact Investing Network (GIIN – thegiin.org). Model uporablja IRIS+ kot privzeti katalog (~600 kazalnikov), organizacije pa lahko po potrebi definirajo tudi lastne kazalnike. iris.thegiin.org.
5. Cilji trajnostnega razvoja OZN (SDG) – vsak družbeni problem v poročilu se preslika na največ tri od 17 SDG ciljev. sdgs.un.org/goals.

Monografija (§3.3) IER Model umesti v širši krog standardov nefinančnega poročanja, s katerimi se vsako so.p. v praksi sreča. Naštejemo jih, da terminologija ostane usklajena in da lahko bralec po potrebi seže globlje:

• GRI standardi – standardi trajnostnega poročanja, ki jih vzdržuje Global Reporting Initiative; množično uporabljeni v prostovoljnem korporativnem ESG poročanju. globalreporting.org/standards.
• SASB standardi / IFRS Sustainability Disclosure Standards – panožno specifični standardi računovodstva trajnosti, ki jih je prvotno vzdrževal SASB, danes pa jih pod okriljem IFRS Foundation konsolidirajo skupaj z osnovo IFRS S1 in S2. sasb.ifrs.org/standards · ifrs.org – IFRS Sustainability Standards Navigator.
• EU CSRD (Direktiva 2022/2464) – Direktiva o trajnostnem poročanju podjetij; obvezno nefinančno poročanje za velike in kotirajoče družbe v EU. Postavlja regulatorni minimum, ki ga prostovoljne metodologije, kot je IER Model, dopolnjujejo za ne-korporativna socialna podjetja. eur-lex.europa.eu/eli/dir/2022/2464.

6. Pet modulov

1. Modul 1 – Izhodišča in predpostavke. Registrski podatki, status aktivnosti, namen poročanja, kapital, temeljno področje delovanja, deležniki in ciljne skupine, družbeni problemi z SDG povezavami in logični model teorije sprememb za vsak problem.
2. Modul 2 – Priprava načrta merjenja. Za vsak kazalnik: izbor IRIS+ kazalnika (ali lastnega), vir podatkov, odgovorna oseba in pogostost merjenja.
3. Modul 3 – Merjenje. Vnos dejanskih vrednosti, merskih enot in opomb po kazalniku in poročevalskem letu.
4. Modul 4 – Prikaz rezultatov in analiza. Večletni trend, analiza ciljne populacije, planirano proti dejansko, produktivnost in analiza stroškov–koristi (zadnje le pri razširjenem upravljavskem poročanju).
5. Modul 5 – Oblikovanje poročila. Standardizirano poročilo, sestavljeno iz vsebin prejšnjih štirih modulov.

7. Trije nameni poročanja

Model podpira tri namene poročanja s postopno širšim obsegom:

• Obvezno poročanje – zakonski minimum, ki ga mora oddati vsako aktivno slovensko so.p. Neaktivna so.p. izpolnijo samo polje o statusu aktivnosti.
• Razširjeno z neobveznimi vsebinami – dodaja posredne rezultate in spremembe kapitala.
• Razširjeno z uporabo pri upravljanju – dodaja analizo pokritosti ciljne populacije, analizo planirano proti dejansko, analizo produktivnosti in stroškov–koristi.

8. Naša vloga: ista metodologija, drugačen vmesnik

IER ekipa je zasnovala metodologijo in jo izdala kot Excel datoteko z makro programi (Model_V5.3_…xlsm). Ta datoteka je vsebinsko brezhibna, v vsakdanji rabi pa je lahko zahtevna za navigacijo – zlasti za zgodnja podjetja, za inkubatorje, ki spremljajo več organizacij naenkrat, in za organizacije, ki merjenja družbenih učinkov še niso izvajale.

ScAIentist® je uporabniško izkušnjo preuredil okrog iste metodologije – enaki moduli, isto izrazje, isti katalog kazalnikov, enaki nameni poročanja. IRIS+ taksonomija, pet modulov, SDG povezave in struktura teorije sprememb so ohranjeni dobesedno. Spremenjen je samo vnosni vmesnik. Izvirna IER datoteka ostaja popolnoma uporabna za uradno oddajo; to orodje uporablja isto logiko z bolj usmerjenim vmesnikom in možnostjo javnega URL poročila.

9. Razmerje do uradnega Excela

V 5. koraku čarovnika ponujamo dva izvoza v Excel:

• Pregledni delovni zvezek – čista .xlsx datoteka s šestimi listi (naslovnica in M1–M5). Namenjena pregledu s strani uporabnikov, deljenju z deležniki in podpori objavi javnega poročila. Isti podatki kot IER metodologija, prijaznejša postavitev.
• Uradni IER predlog (.xlsm) – tvoji odgovori se zapišejo neposredno v ustrezna poimenovana območja v izvirni IER Model V5.3 datoteki z makro programi. Makri, pomožni listi, spustni seznami in samodejni izpis iz Registra so.p. so ohranjeni. Datoteko odpri v Excelu, enkrat klikni »Omogoči vsebino«, in delovni zvezek se obnaša natanko kot izvirni IER predlog, le da so tvoji podatki že vneseni.

Pokritost uradnega predloga: Moduli 1, 2 in 3 so v celoti zapisani – identifikacija (matična), odgovorna oseba, namen poročanja, deležniki in ciljne skupine, družbeni problemi s SDG povezavami, teorija sprememb (dolgoročni in vmesni cilji ter aktivnosti po problemu), kapital/sredstva (samo razširjeno), celoten načrt merjenja (ime kazalnika, vir podatkov, kdo meri, pogostost) po vrstah kazalnikov, in same merilne vrednosti kot numerične celice s mersko enoto ter stolpcem opomb, ki prilaga preteklo zgodovino vrednosti.

Modula 4 (analiza) in 5 (oblikovanje poročila) preračuna delovni zvezek sam: uradni IER predlog za ta dva lista nima nobenega poimenovanega območja – v celoti sta gnana s formulami iz Modulov 1–3. Preneseno .xlsm datoteko odpri v Excelu, enkrat pritisni »Omogoči vsebino« in delovni zvezek samodejno izriše analizo in končno poročilo iz vrednosti, ki smo jih zapisali.

Implementacijska opomba: izvoz uradnega predloga obdela IER datoteko kot binarno celoto in zapiše vsak vnesen odgovor v poimenovano območje, definirano v delovnem zvezku (Deležnik_1, Opis_problema1, Aktivnost_1_1 ipd.). VBA makri ostanejo nedotaknjeni. Podrobnosti so v repozitoriju v docs/EXCEL-PARITY.md.

10. Viri in literatura

Primarni viri za IER Model V5.3:

• Črnigoj, M., Slabe Erker, R., & Primc, K. (2023). Merjenje družbenih učinkov v slovenskih socialnih podjetjih: premik od različnih individualnih pristopov k standardiziranemu procesu merjenja. EkonomIERa 04-2023. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja. ISBN 978-961-6906-74-6, ISSN 2630-2896. Odprt PDF.
• Črnigoj, M., Stropnik, N., Slabe Erker, R., & Primc, K. (2022). Navodila za uporabo Modela za merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.
• Predstavitev projekta na strani IER: Izdelava aplikativnega modela za merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij (V5-2123).
• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (24. 10. 2022). Merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij. sporočilo na gov.si.

Slovenski pravni in institucionalni okvir:

• Republika Slovenija. Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP). pisrs.si.
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Direktorat za socialno podjetništvo. gov.si.
• AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Evidenca socialnih podjetij. ajpes.si.

11. Dodatno branje

• OECD (2021). Social Impact Measurement for the Social and Solidarity Economy. Odprt PDF: oecd.org/social/Social-Impact-Measurement-…pdf.
• GIIN (2022). IRIS+ – An Impact Measurement & Management System. thegiin.org · iris.thegiin.org.
• GRI – Global Reporting Initiative. GRI Standardi. globalreporting.org/standards.
• SASB / IFRS Foundation. SASB Standardi in IFRS Sustainability Disclosure Standards. sasb.ifrs.org/standards · ifrs.org Sustainability Standards Navigator.
• Evropska unija (2022). Direktiva 2022/2464 o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD). eur-lex.europa.eu/eli/dir/2022/2464.
• Center for Theory of Change (2017). What is Theory of Change? theoryofchange.org.
• IFRS Foundation. International <IR> Framework. integratedreporting.ifrs.org.
• Združeni narodi. 17 ciljev trajnostnega razvoja. sdgs.un.org/goals.

12. Pogosta vprašanja

Je to uradno IER orodje?

Ne. Metodologija IER Model V5.3 je javna in prosto uporabna; to orodje uporablja isto metodologijo z drugačnim vmesnikom. Tega ne navajamo kot uradno potrditev IER.

Lahko ta izvoz uporabim za obvezno IER poročanje?

Da. V 5. koraku ponujamo dva izvoza: pregledni .xlsx za deležnike in uradni IER .xlsm predlog, ki ga prepišemo s tvojimi odgovori, z ohranjenimi makri in spustnimi seznami. Za Modul 1 imamo polno pokritost poimenovanih območij; Moduli 2–5 sledijo v naslednji različici. Več v 9. poglavju.

Kje so shranjeni moji podatki?

Privzeto le v vašem brskalniku (localStorage). Kadarkoli lahko prenesete JSON datoteko. Po želji lahko objavite javno različico poročila na naslovu oblike impact.scaientist.eu/<tvoja-organizacija>. Objava je prostovoljna in jo lahko kadarkoli prekličete.

Ali orodje spreminja metodologijo?

Ne. Ohranjamo module, katalog kazalnikov (IRIS+), SDG povezave, namene poročanja in strukturo teorije sprememb dobesedno. Spremenjen je samo vnosni vmesnik in postavitev javnega poročila.

Kdo stoji za orodjem?

ScAIentist® d.o.o. – ljubljanski produktni studio, ki razvija orodja za raziskovalce in pedagoge. Ustanovitelj je raziskovalec na IER.

Imate povratno informacijo, predlog za dodaten vir ali delovni proces, ki bi ga moralo orodje podpirati? Pišite nam z domače strani ali odprite vprašanje v repozitoriju (povezava v nogi).